Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo – Zdru-1), je Zbor članov Ribiške družine Pesnica – Lenart, skladno z 22. členom Statuta Ribiške družine Pesnica – Lenart z dne 01.04.2011, na svojem zasedanju, dne 26.03.2022, sprejel:

STATUT RIBIŠKE DRUŽINE PESNICA – LENART

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
   (uvodna določba)

(1) Ribiška družina Pesnica – Lenart (v nadaljevanju: RD) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno  združenje fizičnih oseb, ki deluje na podlagi Zakona o društvih  in Zakona o sladkovodnem ribištvu.

(2) RD opravlja dejavnost, ki presega interese njenih članov[1], in izvaja javne  naloge.

(3) RD je vpisana v register društev pri Upravni enoti Lenart v Slovenskih goricah. Matična številka RD je 5252059 .

 

2. člen
   (pravni položaj, ime in sedež)

(1) RD je pravna oseba zasebnega prava.

(2) Ime RD je RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA – LENART.

(3) Sedež in naslov RD je Lenart, Ribiška pot 18, 2230 Lenart v Slov. goricah.

 

3. člen
   (odgovornost)

(1) RD odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

(2) Za zakonito poslovanje RD odgovarja Predsednik RD.

 

4. člen
   (simboli in oznake)

(1) RD ima prapor. Prapor ima na prvi strani podobo smuča, zelena barva, napis RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA-LENART. Na drugi strani je podoba sulca, modre barve, napis Ribiška zveza Slovenije.

(2) Žig je okrogle oblike, premera 35 mm. V sredini je odtisnjen znak TRIGLAVA, pod znakom ribica in voda ter naslov RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA – LENART. Odtis žiga je v zeleni barvi. Znak je v obliki kroga in napisom RD PESNICA – LENART ob straneh in letnico ustanovitve zgoraj. V znaku je slika smuča in vode.

 

5. člen
   (povezovanje)

(1) RD je članica Ribiške zveze Slovenije.

(2) Zaradi doseganja skupnih ciljev, usklajevanja ribiške politike, enotne organiziranosti in drugih ciljev se RD povezuje v Zvezo ribiških družin Maribor.

 

2. NAMEN IN CILJI DELOVANJA

6. člen
   (namen delovanja)

Namen delovanja RD je prostovoljno združevanje  oseb zaradi upravljanja ribiškega okoliša, izvajanje ribolova in ribogojstva ter varovanja porečja ter vodnih in obvodnih eko sistemov kot dela naravnega okolja in varstvo narave Pesniškem ribiškem okolišu.

 

7. člen
   (cilji delovanja)

Cilji delovanja RD so:

1. biti in ostati koncesionar v pridobljenem ribiškem okolišu ter obdržati celovitost ribiškega okoliša,
2. ohranjanje narave in ribjih populacij,
3. prizadevanje za strokovno raven dela,
4. organiziranje ribolova vključno s tekmovanji,
5. sodelovanje pri oblikovanju razvoja sladkovodnega ribištva v Sloveniji,
6. spodbujanje članov za stalno strokovno izpopolnjevanje,
7. sodelovanje z domačimi in tujimi organizacijami in institucijami ter posamezniki, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s sladkovodnim ribolovom in varovanjem okolja,
8. sodelovanje z drugimi ribiškimi družinami, območno ribiško organizacijo in RZS,
9. ohranjanje in nadaljevanje ribiške tradicije na ribolovnem območju s katerim upravlja,
10. varstvo naravne in kulturne dediščine s področja sladkovodnega ribištva,
11. promocija športnega in turističnega ribolova,
12. seznanjanje javnosti z delovanjem družine,
13. vzgoja članov, predvsem mladine, za šport in zdrav način življenja.

 

3. DEJAVNOST IN NALOGE RD

8. člen
   (vrste dejavnosti)

RD opravlja nepridobitno, pridobitno in dopolnilno dejavnost.

 

9. člen
   (nepridobitna dejavnost)

RD v okviru nepridobitne dejavnosti opravlja naslednje naloge in obveznosti:

1. upravlja z ribiškim okolišem v skladu s koncesijsko pogodbo ter ribiško-gojitvenimi načrti in programi upravljanja,
2. organizira strokovno izobraževanje članov, skrbi za splošno in strokovno vzgojo in usposabljanje članov, zlasti pri razvijanju ribiške etike, discipline in športne zavesti,
3. izdela mnenje k osnutkom načrta ribiškega upravljanja v ribiškem območju in k osnutku ribiško-gojitvenega načrta za ribiški okoliš,
4. izdela letni program ribiškega upravljanja,
5. poribljava z ribami iz sonaravne gojitve in iz ribogojnic,
6. izvaja elektroribolov za sonaravno gojitev v skladu s potrjenim letnim programom in intervencijskih odlovov rib ter odlovov za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela,
7. izvaja aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib,
8. upravlja z ribogojnimi objekti,
9. organizira čuvajsko službo zaradi spremljanja stanja na vodah, ugotavljanja onesnaženosti okolja in preprečevanja krivolova,
10. določa pogoje za izvajanje ribolovne pravice članom RD, članom drugih RD in ribiških organizacij ter domačim in tujim turistom,
11. izvaja predpisane ukrepe v primeru pogina rib,
12. vodi evidence potrebne za ribiški kataster ustrezne društvene evidence in skrbi za svoj arhiv,
13. organizira ribiška tekmovanja, družabna srečanja in druge društvene prireditve,
14. sodeluje z inšpekcijskimi organi, predstavniki lokalne skupnosti, podjetji in z drugimi organizacijami pri razvoju sladkovodnega ribištva ter varstvu voda v svojem ribiškem okolišu,
15. podeljuje družinska priznanja in predlaga zaslužne člane za različna druga priznanja,
16. opravlja druge naloge, ki so kakorkoli povezane s sladkovodnim ribištvom ali so potrebne za njegovo izvajanje.

 

1. člen
   (pridobitna dejavnost)

(1) RD v okviru pridobitne dejavnosti opravlja naslednje dejavnosti :

A 03.120 – Sladkovodno ribištvo,

A 03.220 – Gojenje sladkovodnih organizmov,

I  56.104 –  Začasni gostinski obrati

I 56.300 –  Strežba pijač;

od tega: točenje pijač na ribiških prireditvah.

L 68.200 – Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin;

N 77.290 – Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup;

Od tega: dajanje miz in klopi in ribiške opreme v najem.

R 93.190 – Druge športne dejavnosti;

Od tega: organiziranje in izvajanje ribiških in športnih tekmovanj.

R 93.299 –  Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

Od tega: organiziranje ribiških prireditev in obratovanje prostorov za piknike.

(2) Pridobitne dejavnosti opravlja pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti predpisuje Zakon o društvih in le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev RD oziroma nepridobitne dejavnosti.

(3) Pridobitna dejavnost je povezana z nameni in cilji RD, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev RD, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov RD.

 

1. člen
   (dopolnilna dejavnost)

Kot dopolnilna dejavnost RD se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek, oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost sredstev RD.

 

4. POGOJI IN NAČIN VČLANJEVANJA TER PRENEHANJE ČLANSTVA

2. člen
   (način vstopa v članstvo RD)

(1) Član RD je lahko vsak državljan Republike Slovenije ali državljan držav Evropske unije ter tujec, ki se ljubiteljsko ukvarja s športnim ribolovom, z varovanjem voda in okolja, ob enakih pogojih in na način, kot je določeno v tem statutu. Članstvo v RD je prostovoljno.

(2) Članstvo RD sestavljajo člani ribiči, častni člani in častni predsednik.

(3) Častnega člana imenuje  Zbor članov na lastno pobudo ali na predlog Upravnega odbora RD zaradi osebnih zaslug za RD, ribištvo in varovanje okolja.

(4) Častnega predsednika imenuje Zbor članov na lastno pobudo ali na predlog Upravnega odbora. Za častnega predsednika je lahko imenovan predsednik RD, ki je najmanj dva mandata uspešno opravljal svojo nalogo in znatno pripomogel k razvoju RD.

 

3. člen
   (odločanje o sprejemu v članstvo)

(1) O sprejemu v članstvo odloča Upravni odbor.

(2) Članstvo se lahko odkloni osebi, ki je bila kaznovana zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen 6 mesecev ali več, ali zaradi kaznivega dejanja nezakonitega ribolova, pa obsodba še ni izbrisana (člen 103 Kazenskega zakonika) ali je bile izključena iz iste ali druge družine zaradi disciplinskega prestopka, pa od izključitve še ni minilo 5 let. Članstvo se lahko odkloni tudi osebi, ki se v družino želi včlaniti zaradi izmikanja disciplinskemu postopku v drugi družini.

(3) O odklonitvi je potrebno kandidata pisno obvestiti v roku 15 dni od obravnave njegove pristopne izjave z navedbo bistvenih razlogov. Zoper zavrnitev se lahko kandidat v 30 dneh od prejema obvestila pritoži Občnemu zboru. Enako pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila v treh mesecih od obravnave njegove pristopne izjave na Upravnem odboru.

 

4. člen
   (vstop mladoletne osebe)

(1) Če se v RD včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega do dopolnjenega 15. leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v RD podati pisno soglasje.

(2) Mladoletni član sme ribolovne pravice izvajati samo v spremstvu mentorja ali člana družine z opravljenim ribiškim izpitom. Po dopolnitvi 15. let starosti sme mladoletni član opraviti ribiški izpit, če je pred tem bil najmanj tri leta nepretrgoma član družine. Mladoletni član do dopolnjenega 15. leta nima pravice glasovanja in biti izvoljen, od 15. do 18. leta ima mladoletni član pravico voliti, nima pa pravice biti izvoljen na vodilne funkcije v organih RD.

 

5. člen
   (prenehanje članstva)

(1) Članstvo v RD preneha:

1. z izstopom;
2. s črtanjem;
3. z izključitvijo;
4. s smrtjo;
5. s prenehanjem RD.

(2) Član izstopi iz RD, če Upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu. Član je ob  izstopu dolžan poravnati vse obveznosti.

(3) Član se črta iz članstva RD, če ne plača članarine v tekočem letu za naslednje leto. Črtanje opravi Upravni odbor RD.

(4) O izključitvi člana iz RD odloča Disciplinsko sodišče s sklepom. Sklep mora biti izdan v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinsko odgovornost v RD.

 

6. člen
   (pravna sredstva)

(1) Zoper sklep Disciplinskega sodišča oziroma odločitev drugega organa RD, ima član v roku 30 dni pravico do pritožbe Upravnemu odboru. Upravni odbor mora pritožbo obravnavati in o njej odločiti v roku 30 dni od prejema. Če upravni odbor ne odloči v tem roku se šteje, da je pritožba zavrnjena.

(2) Član ima pravico, da odločitev Upravnega odbora v roku enega leta od sprejema dokončne odločitve izpodbija pred sodiščem, če je izpodbijana odločitev sprejeta v nasprotju z zakonom, tem Statutom ali drugimi splošnimi akti RD. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo RD zavrnjena.

(3) Izpodbijanje odločitve organov RD pred sodiščem  ni dopustno, če ni bila vložena pritožba Upravnemu odboru.

 

5. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV RD

7. člen
   (pravice članov)

Pravice članov RD:

1. po dopolnjenem 15. letu starosti volijo, ne morejo pa opravljati vodilnih funkcij če niso dopolnili 18 let starosti;
2. sodelujejo pri delu in odločanju v organih RD;
3. uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti RD;
4. da se udeležujejo družinskih srečanj, prireditev in tekmovanj, ki jih organizira RD,
5. da lovijo ribe v dodeljenih vodah pod pogoji, ki jih določi RD,
6. da sodelujejo pri izdelavi programa dela RD in so seznanjeni s poslovanjem RD ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem,
7. da nosijo ribiški znak in ribiška odlikovanja,
8. da najmanj 20% članov lahko zahteva razrešitev katerega koli organa RD.

 

8. člen
   (dolžnosti članov)

Dolžnosti članov RD:

1. da spoštujejo ta statut, druge splošne akte in sklepe organov RD,
2. da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog RD,
3. da redno plačujejo članarino in druge prispevke, h katerim sodi tudi nadomestilo za neopravljeno delo iz prejšnje točke,
4. da opravijo izpit za športnega ribiča,
5. da se izobražujejo in usposabljajo s področja sladkovodnega ribištva in varstva okolja,
6. da izvajajo ribolovno pravico skladno z zakonom in z določili RD,
7. da prenaša izkušnje in znanje na mlajše člane RD,
8. da dajejo RD informacije skladno s pristopno izjavo,
9. da varujejo ugled RD.

 

6.NAČIN UPRAVLJANJA RD

9. člen
   (organi upravljanja)

(1) Organi upravljanja RD so organi RD in predsednik RD.

(2) Organi so:

1. zbor članov ,
2. upravni odbor,
3. nadzorni odbor,
4. disciplinski tožilec in
5. disciplinsko sodišče.

(3) Mandat organov RD in predsednika RD,  je pet let.

(4) Vsi člani organov in predsednik RD so za svoje delo in delo organov, ki jih vodijo, odgovorni Zboru članov.

(5) V primeru  prenehanja članstva, odstopa, smrti  ali razrešitve voljenega člana upravni odbor sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata in začne postopek za nadomestne volitve.

(6) Upravni odbor mora pred potekom mandata organom in predsedniku RD imenovati kandidacijsko komisijo in razpisati kandidacijski postopek, ki mora biti zaključen najmanj 15 dni pred zborom članov. Kandidacijski postopek ureja poseben pravilnik.

(7) Volitve kandidatov za člane organov in predsednika RD izvede Zbor članov in so praviloma javne. Podrobnejše določbe o načinu in postopku volitev so določene v poslovniku o delu zbora članov.

 

1. ORGANI RD

• Zbor članov

1. člen
   (splošno)

(1) Zbor članov je najvišji organ RD, ki ga sestavljajo vsi člani.

(2) Zbor članov je lahko redni ali izredni. Redni Zbor članov sklicuje Upravni odbor enkrat letno, najkasneje do konca marca. Izredni Zbor članov se skliče s sklepom Upravnega odbora na podlagi zahteve Nadzornega odbora ali zahteve 20 % članov RD, ki imajo glasovalno pravico. Upravni odbor mora izredni Zbor članov sklicati v roku 30 dni od prejema zahteve za njegov sklic. Če Upravni odbor izrednega Zbora članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red. Izredni Zbor članov sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

(3) Zbor članov  se lahko skliče tudi v več delih.

(4) UO lahko skliče redni ali izredni zbor članov tudi na daljavo. Podrobnejše določbe o sklicu rednega  ali izrednega  zbora članov na daljavo so določene v poslovniku o delu zbora članov.

 

1. člen
   (sklic zbora članov)

(1) O sklicu Zbora članov in s predloženim dnevnim redom morajo biti člani seznanjeni najmanj 10 dni pred sklicem. Gradivo s predlogi sklepov mora biti vsem članom v tem času dostopno vsaj na sedežu RD oziroma na spletnih straneh RD.

(2) Pisen predlog za dopolnitev dnevnega reda in razpravo na zboru članov mora biti posredovan upravnemu odboru najmanj 5 dni pred sklicem zbora članov.

(3) Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov, ki imajo glasovalno pravico. Če Zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen ob vsaki udeležbi, če verifikacijska komisija ugotovi, da so bili vabljeni vsi člani in so bili z vabilom opozorjeni na to sklepčnost.

(4) V vabilu o sklicu Zbora  članov mora biti opozorilo na ureditev iz prejšnjega odstavka.

(5) Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Ali bo glasovanje tajno ali javno, odloči Zbor članov z javnim glasovanjem.

 

2. člen
   (vodenje in način dela)

(1) Zasedanje Zbora članov do izvolitve delovnega predsedstva vodi Predsednik RD.

(2) Zbor članov izvoli delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, verifikacijsko komisijo, ob volitvah pa še volilno komisijo.

(3) Verifikacijska komisija ugotovi in poroča Zboru članov o številu prisotnih članov oziroma o sklepčnosti Zbora članov.

(4) Kandidacijska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor, predlaga zboru članov listo kandidatov za organe.

(5) Volilna komisija pripravi in vodi volitve ter objavi rezultate.

(6) Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, ki imajo glasovalno pravico, statut in spremembe statuta pa z dvotretjinsko večino navzočih članov, ki imajo glasovalno pravico.

 

3. člen
   (naloge in pristojnosti)

(1) Naloge in pristojnosti Zbora članov:

1. sklepa o dnevnem redu;
2. sprejme in spreminja Statut RD ter druge splošne akte RD;
3. sprejema letno poročilo za obdobje koledarskega leta, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju RD po predhodno opravljenem notranjem nadzoru Nadzornega odbora nad finančnim in materialnim poslovanjem;
4. sprejema program dela in finančni načrt;
5. voli in razrešuje predsednika in člane upravnega odbora, člane nadzornega odbora, disciplinskega tožilca in njegovega namestnika ter člane disciplinske komisije,
6. na predlog upravnega odbora odloča o vključevanju, povezovanju in sodelovanju z drugimi organizacijami,
7. odloča o statusnih spremembah;
8. podeljuje status častnega člana in častnega predsednika;
9. odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
10. sklepa o prenehanju RD;
11. odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani RD ter so v skladu s cilji RD.

(2) O zasedanju Zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja. Zapisnik o zboru članov na daljavo podpišeta predsednik RD in predsednik NO RD.

• Upravni odbor

4. člen
   (splošno)

(1) Upravni odbor je operativno-izvršilni organ, ki opravlja organizacijska, tehnična in administrativna dela ter vodi RD med dvema zasedanjema Zbora članov po programu in sklepih, sprejetih na Zboru članov. Za svoje delo je odgovoren Zboru članov.

(2) Seje Upravnega odbora sklicuje predsednik po potrebi, na pobudo članov Upravnega ali Nadzornega odbora, najmanj pa vsako četrtletje.

(3) Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, odloča pa z večino glasov vseh prisotnih članov. Glasovanje je praviloma javno, razen če Upravni odbor pred posameznim glasovanjem ne sklene drugače.

 

5. člen
   (sestava in način izvolitve)

(1) Upravni odbor šteje 7 članov. Poleg predsednika ga sestavljajo podpredsednik, tajnik, gospodar in 3 člani, ki jih na predlog predsednika RD izvoli zbor članov. Obrazložen predlog kandidatov za člane upravnega odbora mora odražati zadolžitve za izvajanje vseh javnih in društvenih nalog, ki jih ima RD v skladu z zakonom in koncesijsko pogodbo. Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti.

(2) Upravni odbor kot listo izvoli Zbor članov z večino glasov prisotnih članov.

 

6. člen
   (naloge in pristojnosti)

Naloge in pristojnosti Upravnega odbora so:

1. pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta ter druga gradiva za Zbor članov in daje poročila o svojem delu;
2. sklicuje zbore članov;
3. imenuje in razrešuje člane stalnih in člane občasnih komisij,
4. imenuje kandidacijsko komisijo;
5. odloča o sklepanju pogodb za izvajanje del in o višini izplačil za opravljeno delo,
6. pripravi mnenja k osnutku načrta upravljanja v ribiškem območju in mnenja k osnutku ribiško-gojitvenega načrta v ribiškem okolišu,
7. izdela letne programa ribiškega upravljanja,
8. vodi predpisane evidence o ribiškem upravljanju in posredovanje podatkov ribiškemu katastru,
9. izvaja sklepe Zbora članov;
10. skrbi za izpolnjevanje programa dela RD;
11. skrbi za izvajanje ribiško – čuvajske službe,
12. skrbi za finančno in materialno poslovanje RD;
13. pripravlja predloge splošnih aktov RD ter ribolovni režim;
14. določa višino letne članarine;
15. določa nagrade in bonitete za častne ter zaslužne člane RD;
16. pripravi letno poročilo o poslovanju RD;
17. odloča o pritožbah zoper odločitve organov RD;
18. imenuje delegate za seje organov zvez, v katere je RD vključena,
19. odloča o sprejemu novih članov in prenehanju članstva;
20. sklepa o podelitvi diplom, zahval, plaket in priznanj RD ter določa predloge za priznanja RZS;
21. uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov RD ali mu jih naloži Zbor članov.

1. upravlja premoženje RD in razpolaga s posameznimi deli premoženja v skladu s tem  Statutom in drugimi predpisi;

 

7. člen
   (pomožni organi)

Upravni odbor lahko za izvajanje nalog, imenuje stalne ali občasne komisije. Njihove naloge, vodjo ter število članov določi Upravni odbor izmed članov RD.

 

6.3 Nadzorni odbor

8. člen
   (sestava in naloge)

(1) Nadzorni odbor spremlja in nadzira finančno materialno poslovanje RD in izvajanje sklepov Zbora članov.

(2) Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli Zbor članov. Predsednik Nadzornega odbora sklicuje in vodi seje ter predlaga dnevni red.

(3) Nadzorni odbor nadzira zakonitost poslovanja tako, da:

1. redno spremlja finančno in materialno poslovanje RD;
2. pregleda letno poročilo RD pred obravnavanjem na Zboru članov;
3. opravlja nadzor nad delovanjem RD in izvajanjem nalog, ki jih nalagajo predpisi;
4. opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem RD in ugotavlja, ali so poslovne knjige vodene primerno ter ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti RD;
5. pripravi poročilo o svojem delu in ugotovitvah za Zbor članov.

(4) Člani Nadzornega odbora imajo pravico sodelovati pri delu vseh organov RD. Za svoje delo je Nadzorni odbor odgovoren Zboru članov.

 

• Disciplinski tožilec

9. člen
   (sestava in naloge)

RD ima disciplinskega tožilca, ki pripravlja obtožne predloge za disciplinsko sodišče in zastopa obtožni predlog. V času odsotnosti ga nadomešča namestnik disciplinskega tožilca.

 

6.5 Disciplinsko sodišče

1. člen
   (sestava in naloge)

(1) Disciplinsko sodišče sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih izvoli Zbor članov. Disciplinsko sodišče odloča o disciplinskih prekrških in drugih sporih ter izreka ukrepe. Veljavno sklepa v senatu treh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov senata.

(2) Ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče Disciplinsko sodišče, so: opomin, javni opomin, denarno nadomestilo v višini od 2 kratne do 6 kratne cene dnevne ribolovne dovolilnice, prepoved ribolova od enega do treh let in izključitev iz RD.

(2) Disciplinsko sodišče vodi postopek in sprejema svoje odločitve v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinske kršitve in disciplinski postopek.

 

1. PREDSEDNIK RD
   
   
2. člen
   (Predsednik RD)

(1) Predsednik RD zastopa, vodi in predstavlja RD.

(2) Predsednika RD voli Zbor članov. Predsednik RD je predsednik Upravnega odbora ter odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje RD. Kadar je Predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki v primeru smrti ali odstopa predsednika prevzame njegovo funkcijo, do izvolitve novega predsednika.

(3) Predsednik RD je odgovoren za delovanje in zakonito poslovanje RD v skladu s Statutom in pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren Upravnemu odboru in Zboru članov.

(4) Predsednik RD je dolžan zadržati sklep posameznega organa RD, če meni, da je v nasprotju z veljavnim pravnim redom oziroma v nasprotju z akti RD. O zadržanju obvesti v roku 8 dni organ, ki ga je sprejel, ter predsednika Nadzornega odbora.

 

7. ZASTOPANJE RD

2. člen
   (zastopnik)

RD zastopa Predsednik RD. Predsednik RD v imenu RD sklepa obligacijska razmerja ter podpisuje vse listine, s katerimi RD nastopa do svojih članov oziroma do drugih fizičnih in pravnih oseb. V odsotnosti predsednika zastopa RD podpredsednik.

 

8. PREMOŽENJE RD, FINANČNO POSLOVANJE IN NADZOR

3. člen
   (sredstva in vodenje poslovnih knjig)

(1) Sredstva RD sestavljajo premoženje in prihodki. Uporabljajo se za pokrivanje stroškov delovanja RD in njenih organov upravljanja.

(2) Namen uporabe sredstev za delovanje RD in njenih organov upravljanja se določi z letnim finančnim načrtom.

(3) RD vodi poslovne knjige na način in v obliki, opredeljeni s Slovenskim računovodskim standardom za društva. Za vodenje poslovnih knjig lahko RD najame računovodski servis. V nasprotnem primeru mora RD način in obliko vodenja poslovnih knjig opredeliti v Pravilniku, ki ureja finančno materialno poslovanje.

4) Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti oceno, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje RD oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti RD.

 

4. člen
   (premoženje)

(1) Premoženje RD sestavljajo nepremične in premične stvari, materialne pravice in denarna sredstva.

(2) RD svojim članom ne deli premoženja RD. Če pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porabi za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v skladu s tem Statutom.

(3) O nakupu oziroma prodaji premičnin odloča Upravni odbor, o nakupu oziroma prodaji nepremičnine pa Zbor članov.

 

5. člen
   (prihodki)

(1) RD pridobiva prihodke za svoje delovanje:

1. s članarino;
2. iz naslova materialnih pravic in dejavnosti RD;
3. z darili in volili fizičnih in pravnih oseb;
4. s prispevki sponzorjev in donatorjev;
5. s prihodki iz javnih sredstev;
6. iz drugih virov.

(2) RD se financira tudi z izvajanjem pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določa veljavni pravni red. Vse pridobitne dejavnosti opravlja RD le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev svojega delovanja oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

(3) Če RD pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porabi za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v skladu s tem statutom.

 

6. člen
   (letno poročilo)

(1) RD za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdela letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju RD. Letno poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja RD.

(2) Letno poročilo sprejme Zbor članov. Pred obravnavanjem na Zboru članov ga mora pregledati Nadzorni odbor, ki mora opraviti notranji nadzor predvsem nad finančno materialnim poslovanjem RD in ugotoviti, če so poslovne knjige primerno vodene in če so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje RD oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti RD.

 

9. NAČIN ZAGOTAVLJANJA JAVNOSTI DELA

7. člen
   (obveščanje javnosti)

(1) RD zagotavlja javnost svojega dela:

1. z objavami na oglasnih deskah v prostorih RD,
2. z javnostjo sej organov RD,
3. s pravico vpogleda članov v zapisnike organov RD,
4. z objavami na svojih spletnih straneh,
5. z objavami v glasilu Ribič in na spletnih straneh zvez, v katere se združuje,
6. z dostavljanjem statističnih poročil in računovodskih izkazov pristojnim državnim organom.

(2) Širšo javnost obvešča RD z objavami v sredstvih javnega obveščanja.

(3) Za zagotavljanje javnosti dela in dajanje točnih podatkov in informacij o delu  RD je pristojen in odgovoren predsednik RD.

 

10. PODELJEVANJE PRIZNANJ

8. člen
   (podeljevanje priznanj)

Poleg priznanj, ki jih družina podeljuje ali predlaga v skladu s Pravilnikom o priznanjih Ribiške zveze Slovenije, lahko RD članom, zunanjim institucijam in posameznikom za prispevke k delu in razvoju RD podeljuje tudi druga priznanja. Posamezna priznanja in način podeljevanja teh ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme zbor članov. Med tovrstna priznanja sodita tudi dodelitev statusa častnega člana in častnega predsednika. Vsebino njunega statusa določa pravilnik o priznanjih.

11. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA

9. člen
   (postopek)

(1) Pobudo za spremembo ali dopolnitev statuta lahko da 20 % članov, ali posamezen organ družine.

(2) Postopek za začetek sprememb in dopolnitev statuta oziroma za sprejem novega statuta se začne na podlagi sklepa zbora članov, ki istočasno opredeli tudi vprašanja, katera je potrebno proučiti.

 

12.NAČIN PRENEHANJA RD IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM

1. člen
   (načini prenehanja in prenos premoženja)

(1) RD preneha:

1. po sklepu Zbora članov;
2. zaradi spojitve ali pripojitve k drugi RD;
3. zaradi stečaja;
4. na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja;
5. po samem zakonu.

(2) V primeru prenehanja RD se poravnajo vse obveznosti, proračunska sredstva se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na društvo, ki ga določi zbor članov.

 

13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1. člen
   (razveljavitev dosedanjega Statuta)

Z uveljavitvijo tega Statuta preneha veljati statut RD, ki je bil sprejet dne 01.04.2011. Z dnem uveljavitve tega Statuta prenehajo veljati določbe splošnih aktov RD, ki so v nasprotju s tem Statutom.

 

2. člen
   (uskladitev poslovanja s tem Statutom)

(1) RD mora v enem letu od uveljavitve tega Statuta uskladiti svoje veljavne akte, sprejeti potrebne splošne akte in uskladiti svoje poslovanje s tem Statutom.

(2) Volitve organov po tem statutu bodo potekale prvič po preteku tekočega mandata sedanjih organov.

 

3. člen
   (začetek veljavnosti tega Statuta)

Ta Statut je sprejet, ko ga sprejme Zbor članov RD. Veljati začne petnajsti dan po objavi na oglasni deski in spletni strani RD.

 

Predsednik RD:

Branko Vukan, uni.dipl.var.

Priloga-1:

PRILOGA K STATUTU ZA PRIDOBITNO DEJAVNOST

Pridobitna dejavnost je določena po Standardni klasifikaciji dejavnosti. To kar je predvideno v statutu je označeno tako, da je besedilo pobarvano modro.

A 03.120 – Sladkovodno ribištvo,

Sem spada:

- komercialni ribolov v celinskih vodah ( rekah, jezerih)

- lovljenje sladkovodnih rakov, mehkužcev, nabiranje školjk

- lovljenje sladkovodnih živali

Sem spada tudi:

- nabiranje drugih sladkovodnih organizmov in dobrin

Sem ne spada:

- predelava rib, rakov, školjk in mehkužcev, gl. 10.200

- športni ribolov, gl. 93.190

- dejavnosti lovskih in ribiških društev ali klubov, ki ne upravljajo z lovskimi oz. ribiškimi okoliši, gl. 93.190

 

A 03.220 – Gojenje sladkovodnih organizmov,

Sem spada:

- vzreja in gojenje sladkovodnih rib, tudi akvarijskih okrasnih rib

- gojenje sladkovodnih školjk, mehkužcev, nevreten